zadovoljív -a -o prid. (ī í) - 1. ki je po lastnostih, kakovosti v skladu s pričakovanji, zahtevami, potrebami, željami: zadovoljiv odgovor; zadovoljiv uspeh; zadovoljiva rešitev problema; zadovoljivo zdravstveno stanje
- 2. redko zadovoljujoč: njen poklic je težek, a gotovo tudi zadovoljiv
- 3. zastar. zadovoljen: zadovoljiv nasmeh
zadovoljívo prisl.: zadovoljivo odgovoriti; zadovoljivo opravljati delo; zadovoljivo oskrbovan dom; sam.: spodbujanje k še bolj zadovoljivemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.