zagovárjati -am nedov. (ȃ) - 1. govoriti v korist koga, ki se negativno ocenjuje: kradel je, ti ga pa še zagovarjaš; matere rade zagovarjajo svoje otroke / zagovarjati koga pred kom; zagovarjati koga pred očitki
// odvzemati, zmanjševati krivdo: morilca zagovarja znan odvetnik; zagovarjati koga pred sodiščem / zagovarjati se pred predstojnikom / pravno zagovarjati
♦ jur. zagovarjati obdolženca, obtoženca - 2. dokazovati pravilnost česa, kar se zanikuje, ne priznava: zagovarjati drugačne metode dela; v razpravi so se zagovarjala različna stališča / zagovarjati moderne smeri v umetnosti
- 3. šol. pred komisijo dokazovati pravilnost trditev, navedenih v strokovnem, znanstvenem delu, navadno za dosego določenega naslova: zagovarjati disertacijo, diplomsko nalogo; uspešno zagovarjati seminarsko nalogo
- 4. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način
- a) zdraviti: zagovarjati bolno živino / zagovarjati bolezen, oteklino, urok / zagovarjati komu proti strupenemu piku
- b) odpravljati, odvračati kaj: zagovarjati sušo, točo
- c) jemati komu ali čemu določeno lastnost: zagovarjati strupene kače; zagovarjati strup
- č) dajati komu ali čemu zaželeno lastnost: zagovarjati koga, da bi postal zvest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.