- 1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš
- 2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo
- a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti
- b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo
- zaklínjati se ekspr. podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa: vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali / zaklinjati se na svojo čast / nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal
● star. zaklinjati se na evangelij prisegati
- zaklinjáje: prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo
- zaklinjajóč -a -e: zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril