Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

zakováti -kújem dov., zakovál (á ú) 
  1. 1. s kovanjem narediti
    1. a) da je kaj trdno spojeno: zakovati plošči / zakovati obroč, okov / zakovati spoj / zakovati vrata
      ♦       teh. zakovati kovico
    2. b) da je kaj trdno nameščeno: zakovati nože na pripravi
      // nekdaj vkovati, prikovati: zakovati ujetnike v verige / zakovati obsojenca v ječo
  2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kaj zaradi zamrznitve v položaj, ko se ne more premikati: mraz zakuje ladje v led / huda zima je zakovala reko reka je zamrznila
  3. 3. ekspr. začeti udarjati, tolči: na deblu je zakovala žolna / po njem je zakovala bolečina
  4. 4. z zabitjem žeblja v živi del kopita napačno podkovati: zakovati konja
    ●     ekspr. spanec mu zakuje oči trdno zapre; ekspr. žila na vratu mu zakuje močno zabije; ekspr. zakovati cene ustaliti jih na določeni višini; ekspr. zakovati najlepša leta v podkve, verige jih porabiti za kovanje podkev, verig
    zakován -a -o: konj šepa, ker je zakovan; v led zakovana reka
    ●     v konico zakovan drog s kovanjem oblikovan
Slovar slovenskega knjižnega jezika