zamamíti in zamámiti -im, in zamámiti -im dov. (ī á; á ȃ) knjiž. - 1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamilo ga je bogastvo; zamamil jih je še topel kruh
- 2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamiti: ta ženska ga je čisto zamamila; zamamil jih je s svojim nastopom / njene besede so mu zamamile glavo
// prevzeti, navdušiti: govor jih je zamamil s svojo odkritosrčnostjo
● knjiž. otrok se je skušal zamamiti z igranjem zamotiti
zamámljen -a -o: zamamljen pogled; biti zamamljen od lepote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.