zamenjáva -e ž (ȃ) - 1. glagolnik od zamenjati:
- a) zamenjava blaga za blago; zamenjava znamk; pogodba o zamenjavi stanovanja / nove knjige dobivajo tudi z zamenjavo / dati kaj v zamenjavo, za zamenjavo / trgovinska zamenjava med državama narašča menjava
// narediti zamenjavo - b) zamenjava traku pri pisalnem stroju / med tekmo je prišlo do več zamenjav
- c) zamenjava glasov v besedi
- č) opazovati zamenjavo straže
- d) zamenjave oseb v komediji
♦ mat. zamenjava enega algebrajskega izraza z drugim; medsebojna zamenjava spremenljivk
- 2. kar kaj zamenja: dobiti, poiskati zamenjavo za pokvarjeni del / za to tujo besedo nimamo ustrezne domače zamenjave
// kdor koga zamenja na kakem mestu, položaju: na bojišče so prišle zamenjave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.