zamolčáti -ím [u̯č] dov., zamólči; zamólčal (á í) - 1. namenoma ne povedati česa: zamolčati komu kaj; zamolčati pomembna dejstva, okoliščine; ni lagal, samo zamolčal je nekatere stvari / ekspr. časopisi so ta dogodek zamolčali (namenoma) niso pisali o njem
● ekspr. avtor dela je zamolčal odkritja tujih strokovnjakov jih ni omenil, upošteval - 2. knjiž. prenehati govoriti, navadno za krajši čas; obmolkniti: nenadoma so vsi zamolčali
zamolčán -a -o: zamolčani dogodki; zamolčana dejstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.