zaostrováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. ekspr. delati kaj strožje: cenzuro so vedno bolj zaostrovali
- 2. ekspr. delati kaj večje, intenzivnejše: zaostrovati disciplino / zaostrovati boj
- 3. ekspr. delati kaj bolj napeto, težavno: zaostrovati odnose s kom
zaostrováti se - 1. ekspr. postajati ožji, bolj koničast: brada se mu zaostruje
- 2. ekspr. postajati strožji: poteze na obrazu se ji z leti zaostrujejo
- 3. knjiž. postajati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu zaostruje
- 4. ekspr. postajati hujši, večji: nesoglasja se zaostrujejo
- 5. ekspr. postajati bolj napet, težaven: politični položaj se zaostruje; razmere se zaostrujejo
zaostrujóč -a -e: zaostrujoča se nasprotja med velesilami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.