zaplúti -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú) - 1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom
// ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela
// ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem - 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi
- 3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru
- 4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspati
● ekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.