zasédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) - 1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega: gledalci zasedajo svoje prostore / ded je zasedal edini naslanjač
- 2. s svojo prisotnostjo delati, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: te prostore zaseda športno društvo / skoraj pol sobe zaseda peč zavzema
- 3. s svojim prihodom, z naselitvijo delati, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: tujci zasedajo posestva izseljenih kmetov
- 4. navadno z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: armada zaseda sosednjo državo / general zaseda utrdbo za utrdbo / četa zaseda nove položaje
- 5. biti na kakem mestu, položaju v organizaciji: vedno več delovnih mest zasedajo strokovnjaki / zaseda odgovoren položaj
- 6. žarg., gled. dajati, dodeljevati komu vlogo: žal te igralke umetniško vodstvo več ne zaseda / v gledališču so ga zasedali kot komika
- 7. publ. imeti zasedanje, zasedanja: kongres, zbor zaseda; zasedati v dvorani / zasedati za zaprtimi vrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.