zasekávati -am nedov. (ȃ) - 1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekavati drevesa; dolgo je zasekaval v poleno, da ga je presekal
- 2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekavati sekiro v tnalo / krepko zasekava motiko v zemljo
- 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekavati rob pri sodovem dnu / zasekavati pot, stopnice v hrib
♦ voj. zasekavati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti sovražniku, delati poti težje prehodne
zasekávati se ekspr. - 1. ostro, nenadoma se večkrat zaslišati: govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino
- 2. udarjati, tolči: bliski so se zasekavali v gozdove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.