zastájati -am nedov. (ā) - 1. ne premikati se naprej in za kratek čas ostajati kje: voda tu zastaja, zato je svet močviren; med hišami zastaja vroč zrak / hrana zastaja v črevesju
// za kratek čas ostajati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: pošiljke zastajajo / domače vino zaradi uvoza zastaja se ne prodaja v zadostni meri
// ostajati ob svojem, normalnem času neopravljen: zaradi drugih opravil hišna dela zastajajo - 2. gibati se, premikati se čedalje počasneje: zaradi zamišljenosti predice je kolo kolovrata zastajalo / ekspr. čim bliže je bil vratom, tem bolj mu je noga zastajala
// delati, delovati čedalje počasneje: stroj zastaja / srce mu zastaja - 3. potekati čedalje manj intenzivno: delo zaradi pomanjkanja delavcev zastaja; prodaja domačih izdelkov zastaja
- 4. prenehavati (intenzivno) napredovati: zaradi političnih napetosti gospodarstvo zastaja; trgovina med vojno zastaja
- 5. star. zaostajati: zaradi prehitre hoje zadnji zastajajo; pri košnji je zastajal za drugimi
● ekspr. dih, sapa mu zastaja od groze zelo ga je groza; ekspr. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih zelo napeto; ekspr. kar pamet mu zastaja, ko gleda to zmedo zelo je vznemirjen, nejevoljen; ekspr. pero mu zastaja vse počasneje piše
zastajajóč -a -e: zastajajoč korak; zastajajoča voda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.