zastávljati2 -am nedov., stil. zastavljájte; stil. zastavljála (á) - 1. izročati stvari za zavarovanje upnikove terjatve: zastavljati nakit, zlatnino / zastavljati v zastavljalnici
- 2. nav. ekspr. dajati na razpolago, uporabljati za kaj: zastavljali so vse svoje moči, sile za blagor domovine / zastavljati svoj vpliv za koga
// tvegati: pri plezanju je zastavljal svoje življenje
zastávljati se knjiž., v zvezi z za zelo se truditi, zavzemati: zastavljati se za koga / zastavljati se za vrednote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.