zatrjeváti -újem nedov. (á ȗ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: zatrjeval je, da je vozil previdno;
zatrjevali so, da ničesar ne prikrivajo;
vztrajno, z gotovostjo, ekspr. sveto zatrjevati / mnogi zatrjujejo, da je kajenje škodljivo mislijo, menijo // knjiž. zakon jim zatrjuje pravico do pritožbe zagotavlja // dekleti sta pridni, je zatrjevala mati govorilazatrjujóč -a -e: opravičil se je, zatrjujoč, da se bo drugič bolj potrudil; zatrjujoče besede
zatrjeván -a -o: dokazi za zatrjevana dejstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.