zatrobíti in zatróbiti -im dov. (ī ọ́) - 1. zaigrati na trobilo: trobentač je zatrobil / zatrobiti na trobento
// dati zvočne signale s trobilom: pastir, stražnik je zatrobil / preh. trobentač je zatrobil napad, umik, zbor - 2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročiti močne, doneče glasove: zatrobiti s trobento; glasno zatrobiti / zatrobiti na rog, v rog
- 3. dati močne, doneče glasove: parnik je zatrobil / zatrobili so lovski rogovi
// oglasiti se s takimi glasovi: slon zatrobi - 4. dati signal s hupo: pred ovinkom je voznik zatrobil / avtomobil je glasno zatrobil
- 5. ekspr. glasno, doneče se usekniti: kihnil je, nato pa zatrobil v robec
- 6. preh., slabš. glasno, doneče reči, povedati: glej, da ne zatrobiš kake neumne / pridite že, je zatrobila v hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.