zbíjati -am nedov. (í) - 1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbijati deske, letve; zbijati podplate; zbijati bruna z lesenimi klini
// na tak način delati, izdelovati: zbijati okvire, zaboje; v prostem času vedno kaj zbija - 2. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: zbijati sneg, zemljo
- 3. s silo, močnimi udarci odstranjevati s česa: zbijati klobuke z glav / vihar zbija sadeže z dreves
- 4. ekspr. zniževati: zbijati vročino z zdravili / zbijati ceno
- 5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, drugi čok: bližati in zbijati
● ekspr. zbijati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. otroci zbijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; redko zbijati po vratih razbijati
♦ etn. zbijati kozo, svinjo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; zbijati lonec otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; prim. izbijati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.