zébsti zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb. - 1. čutiti mraz: zebe me; v roke, po hrbtu me zebe; v tej obleki te mora zebsti; ekspr. zebe jih do kosti zelo; zeblo me je kot psa zelo
// rado jo zebe
● knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna
// ekspr. dobiti občutek mraza: ob misli na prihajajočo zimo me zebe - 2. knjiž. biti hladno, mrzlo: pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo; danes zunaj zebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.