zgíb -a m (ȋ) - 1. glagolnik od zgibati2: prestrašiti se ob zgibu zavese; rahel zgib listja / pozdravil ga je z zgibom glave; z odločnim zgibom ramen je ponudbo odklonil
- 2. premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega, zlasti kratkotrajen: narediti zgib z roko; rahel, sunkovit zgib; bolečine se ob vsakem zgibu povečajo / zgib mišic
// tak premik, s katerim se kaj izraža: pazil je na najmanjši zgib na njenem obrazu - 3. vzgib: pesniku manjka čustvenih zgibov / zgib razuma, srca
- 4. del telesa ob sklepu; pregib: namazati kožo ob zgibu; v zgibu ga boli / kolenski, komolčni zgib
- 5. mesto, kjer je kaj zganjeno, upognjeno: zravnati zgib; oster zgib; cev je na zgibu počila
// knjiž. guba: poravnati zgibe na prtu / globoki zgibi na obrazu - 6. strojn. naprava, ki prenaša vrtenje ene gredi na drugo, pri čemer se lahko nagib med gredema spreminja: mazati zgib z oljem / kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.