zmajáti zmájem tudi zmájati -em tudi -am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā) - 1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je zmajal z glavo; sočutno, zamišljeno zmajati z glavo / star. zmajal je z rameni in utihnil skomignil
// nič ni rekel, samo zmajal je - 2. star. zamajati: lahen veter je zmajal veje / potres je zmajal tla
- 3. star. razmajati: eksplozije so zmajale stari mlin / čas je zmajal temelje starih vrednot
- 4. star. omajati: zmajala sta ga jok in vpitje; radi bi ga zmajali, pa ga ne morejo
● star. nihče ni upal zmajati jezika spregovoriti, oglasiti se
zmajáti se, tudi zmájati se ekspr., s prislovnim določilom opotekajoč se, okorno iti, oditi: zmajejo se v šotore in zaspijo; počasi se zmaje v hlev / zmajejo se na vozove nerodno, počasi zlezejo
zmajávši star.: zmajavši z glavo, napiše recept
zmaján tudi zmájan -a -o: po zmajanih stopnicah sta šla v klet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.