zmamíti in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. (ī á; á ȃ) ekspr. - 1. s čim želenim, vabljivim spraviti koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamiti koga k sebi / zmamiti koga z obljubami; zmamiti koga proč, ven / denar ga je zmamil v svet
- 2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročiti, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je živino prodal
● zastar. pijača, vročina človeka zmami omami; prim. izmamiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.