žáganje -a s (ȃ) - 1. glagolnik od žagati: žaganje ga je utrudilo; žaganje debla, veje; odpadki pri žaganju / žaganje drv, hlodov / koza za žaganje / žaganje škržatov / žaganje spečega / sodelovati pri žaganju predsednika
- 2. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: pomesti žaganje; z žaganjem posuta tla; kup žaganja / peč na žaganje
- 3. slabš. suha, pusta, brezokusna jed: tega žaganja ne bo nihče jedel
// pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: ne mara brati tega žaganja; te pesmi so solzavo žaganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.