Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Samostojni izpis sestavka

žalíti in žáliti -im nedov. (ī á ā) 
  1. 1. delati, govoriti kaj, kar prizadeva čast, ugled koga: ima priče, da so ga žalili; žaliti uradno osebo; žaliti koga z nedostojnimi vprašanji / žaliti čast, dobro ime koga; žaliti spomin umrlega / kot opravičilo oprostite, nisem vas hotel žaliti
    // z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročati čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje nas žali; posmehovali so se mu, a njega to ni žalilo
  2. 2. ekspr. biti v neskladju z moralnimi normami glede česa: to žali čut za pravičnost; tako ravnanje žali javno moralo / to žali pamet, resnico
    // biti v neskladju z estetskimi normami glede česa: stavba žali estetski čut; v tem ni ničesar, kar bi žalilo okus; neubrano petje žali posluh; prevod žali uho
  3. 3. zastar. žalostiti: mar bi ostal doma, da ne bi žalil svoje žene; zelo ga je žalilo, da jim ne more pomagati
    // žalovati za kom: žaliti umrlega tri leta
    ●     zastar. ni žalil ne denarja ne časa ni mu bilo žal ne denarja ne časa
    ♦     rel. žaliti Boga kršiti božje zapovedi
    žalíti se in žáliti se zastar.  
    1. 1. pritoževati se: zaradi tega se ni nikoli žalil; žaliti se nad kom
    2. 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku biti žal: njemu se žali nesrečnika
    žalèč -éča -e: moralni čut žaleč prizor; prisl.: žaleče zavrniti koga žaljivo
    žáljen -a -o: žaljen človek; njegov ponos je žaljen; sam.: žaljenemu je bilo zadoščeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika