žgoléti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli
● ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva - 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: bila je vesela in je neprestano žgolela / ves dan je žgolel v italijanščini govoril
žgolèč -éča -e: žgoleč ptič; žgoleč smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.