žlíndra -e ž (ȋ) - 1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin: iztekanje žlindre iz plavža
♦ agr. Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; Thomasov fosfat; metal. kisla žlindra ki vsebuje mnogo kremena; plavžna žlindra ki nastaja pri taljenju rude v plavžu; lovilnik žlindre; teh. granulirana žlindra - 2. pepel, ki se pri gorenju premoga nekoliko stali: nabiranje žlindre na rešetki v peči
- 3. gošča, ostanki v pipi (za kajenje): postrgati žlindro iz pipe / tobakova žlindra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.