iztóčnični -a -o prid. (ọ̑) jezikosl.
ki je v zvezi z izhodiščno obliko besede, obravnavane v slovarju; geselskiSSKJ: iztočnični sestavek; iztočnična beseda; Slovarski sestavek je zgrajen iz iztočničnega dela, namenjenega prikazu jezikovnega znaka za določen pojem, in razlagalnega dela, v katerem je zgoščeno ubesedena vsebina obravnavanega pojma E (↑)iztóčnica