narečjeslôvka -e ž, člov. (ȏ)
strokovnjakinja za narečjeslovje; dialektologinja: Kot narečjeslovko me je zanimalo tudi krajevno oz. regionalno razlikovanje, zato sem poskušala opozoriti na različnost(i) ljudskega izročila v slovenskem etničnem prostoru E ↑narečjeslôvec