Samostojni izpis sestavka
1. telesno dejanje, s katerim nastopajoči neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: Pravilno in natančno izvajanje obrednih kretenj in performativov zadostuje, da so tradicionalne dolžnosti izpolnjene
2. jezikosl. izjava, s katero se neposredno uresniči dejanje, ali izjava, ki je že sama dejanje: teorija performativa; eksplicitni performativ; Austin se je še posebno zanimal za izražanje, ki učinkuje na delovanje s samim aktom izrekanja; skoval je novo besedo za tovrstno izreko: performativ E ← agl. performative iz perform 'uprizoriti, izvršiti'