Samostojni izpis sestavka
1. člov. kdor ima ugled, veljavo v primerjavi z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnež (1): Edini cilj takemu prestižniku so uspeh, veljava, kariera, moč, slava in denar
2. predmet, ki povečuje ugled lastnika, proizvajalca; prestižnež (2): Med hoteli bo tudi prestižnik s sedmimi zvezdicami E (↑)prestíž