trótel -- v prid. rabi (ọ́) pog.
ki omogoča popolno samodejno nastavitev: trotel boben naprava, ki omogoča nastopajočemu na televiziji, da bere besedilo in hkrati gleda v kamero; trotel kamera; To je trotel aparat, ki večino nastavitev postori samodejno E ← avstr. nem. Trottel 'bedak, tepec'