samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [karité] [ẹ̑]
1. iz botanike
drevo z razvejano krošnjo, valovitimi listi in velikimi orehi, po izvoru iz Afrike; Vitellaria paradoxa
učinkovine iz orehov afriškega drevesa karite
drevo z razvejano krošnjo, valovitimi listi in velikimi orehi, po izvoru iz Afrike; Vitellaria paradoxa
učinkovine iz orehov afriškega drevesa karite
1.1 plod tega drevesa
izvlečki kariteja
izvlečki kariteja
2. kot pridevnik
ki je iz plodov tega drevesa ali jih vsebuje
karite maslo
ki je iz plodov tega drevesa ali jih vsebuje
karite maslo
EDNINA | |
imenovalnik | karite |
rodilnik | kariteja |
dajalnik | kariteju |
tožilnik | karite |
mestnik | pri kariteju |
orodnik | s karitejem |
DVOJINA | |
imenovalnik | kariteja |
rodilnik | karitejev |
dajalnik | karitejema |
tožilnik | kariteja |
mestnik | pri karitejih |
orodnik | s karitejema |
MNOŽINA | |
imenovalnik | kariteji |
rodilnik | karitejev |
dajalnik | karitejem |
tožilnik | kariteje |
mestnik | pri karitejih |
orodnik | s kariteji |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | karite | kariteja | kariteji |
rodilnik | kariteja | karitejev | karitejev |
dajalnik | kariteju | karitejema | karitejem |
tožilnik | karite | kariteja | kariteje |
mestnik | pri kariteju | pri karitejih | pri karitejih |
orodnik | s karitejem | s karitejema | s kariteji |