dovršni glagol
IZGOVOR: [opou̯nomôčiti] [ó]
1. zagotoviti komu ustrezne pogoje za polno uporabo, razvoj njegovih sposobnosti, zlasti z izobraževanjem
opolnomočiti mladostnike
Informiranje o nevarnostih in tveganjih za zdravje bo opolnomočilo posameznike, da bodo suvereno, avtonomno in aktivno skrbeli za svoje zdravje.
Že v začetku so želeli opolnomočiti posameznike, ki bodo v poznejših fazah postali tudi odgovorni za izvedbo določenih trženjskih dejavnosti.
opolnomočiti mladostnike
Informiranje o nevarnostih in tveganjih za zdravje bo opolnomočilo posameznike, da bodo suvereno, avtonomno in aktivno skrbeli za svoje zdravje.
Že v začetku so želeli opolnomočiti posameznike, ki bodo v poznejših fazah postali tudi odgovorni za izvedbo določenih trženjskih dejavnosti.
1.1 zagotoviti komu ustrezne pogoje za polno uporabo, razvoj njegovih sposobnosti sploh
Treba je vzpodbuditi prebivalce mesta, ki nimajo vrtov, da bodo hrano kupovali in s tem tudi opolnomočili lokalno okolje.
Treba je vzpodbuditi prebivalce mesta, ki nimajo vrtov, da bodo hrano kupovali in s tem tudi opolnomočili lokalno okolje.
EDNINA | |
1. oseba | opolnomočim |
2. oseba | opolnomočiš |
3. oseba | opolnomoči |
DVOJINA | |
1. oseba | opolnomočiva |
2. oseba | opolnomočita |
3. oseba | opolnomočita |
MNOŽINA | |
1. oseba | opolnomočimo |
2. oseba | opolnomočite |
3. oseba | opolnomočijo |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
1. oseba | opolnomočim | opolnomočiva | opolnomočimo |
2. oseba | opolnomočiš | opolnomočita | opolnomočite |
3. oseba | opolnomoči | opolnomočita | opolnomočijo |
DELEŽNIK NA -L
opolnomočil
opolnomočila
opolnomočilo