samostalnik moškega spola
IZGOVOR: [razdelílnik] [ȋ]
1. iz elektrotehnike
priprava, ki povezuje več naprav, omogoča pretok podatkov, toka, sile v več smeri
omrežni razdelilnik
elektronski razdelilnik zavorne moči
priprava, ki povezuje več naprav, omogoča pretok podatkov, toka, sile v več smeri
omrežni razdelilnik
elektronski razdelilnik zavorne moči
2. iz elektrotehnike
priprava z vtičem in vsaj dvema vtičnicama, s katero se v električno omrežje priklopi več naprav hkrati
podaljšek z razdelilnikom
Ugotovil je, da ima kupljeni razdelilnik čudno razporejene vtičnice.
priprava z vtičem in vsaj dvema vtičnicama, s katero se v električno omrežje priklopi več naprav hkrati
podaljšek z razdelilnikom
Ugotovil je, da ima kupljeni razdelilnik čudno razporejene vtičnice.
EDNINA | |
imenovalnik | razdelilnik |
rodilnik | razdelilnika |
dajalnik | razdelilniku |
tožilnik | razdelilnik |
mestnik | pri razdelilniku |
orodnik | z razdelilnikom |
DVOJINA | |
imenovalnik | razdelilnika |
rodilnik | razdelilnikov |
dajalnik | razdelilnikoma |
tožilnik | razdelilnika |
mestnik | pri razdelilnikih |
orodnik | z razdelilnikoma |
MNOŽINA | |
imenovalnik | razdelilniki |
rodilnik | razdelilnikov |
dajalnik | razdelilnikom |
tožilnik | razdelilnike |
mestnik | pri razdelilnikih |
orodnik | z razdelilniki |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
imenovalnik | razdelilnik | razdelilnika | razdelilniki |
rodilnik | razdelilnika | razdelilnikov | razdelilnikov |
dajalnik | razdelilniku | razdelilnikoma | razdelilnikom |
tožilnik | razdelilnik | razdelilnika | razdelilnike |
mestnik | pri razdelilniku | pri razdelilnikih | pri razdelilnikih |
orodnik | z razdelilnikom | z razdelilnikoma | z razdelilniki |