dovršni glagol
IZGOVOR: [skegljáti se] [á]
pogovorno, ekspresivno
izgubiti zmožnost treznega, razumnega razmišljanja
SINONIMI: odpuliti se, sfuzlati se
Čisto se mu je skegljalo. Sploh ni vedel, o čem govori.
Skegljalo se mu je, ko je čez noč ostal brez službe in stanovanja.
V mestu se jim je skegljalo, ker niso dobili evropskega košarkarskega prvenstva.
izgubiti zmožnost treznega, razumnega razmišljanja
SINONIMI: odpuliti se, sfuzlati se
Čisto se mu je skegljalo. Sploh ni vedel, o čem govori.
Skegljalo se mu je, ko je čez noč ostal brez službe in stanovanja.
V mestu se jim je skegljalo, ker niso dobili evropskega košarkarskega prvenstva.
EDNINA | |
1. oseba | skegljam se |
2. oseba | skegljaš se |
3. oseba | skeglja se |
DVOJINA | |
1. oseba | skegljava se |
2. oseba | skegljata se |
3. oseba | skegljata se |
MNOŽINA | |
1. oseba | skegljamo se |
2. oseba | skegljate se |
3. oseba | skegljajo se |
EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA | |
1. oseba | skegljam se | skegljava se | skegljamo se |
2. oseba | skegljaš se | skegljata se | skegljate se |
3. oseba | skeglja se | skegljata se | skegljajo se |
DELEŽNIK NA -L
skegljal se
skegljala se
skegljalo se