Vnos: 2021dišávniksamostalnik moškega spola
IZGOVOR: [dišáu̯nik] [ȃ]
priprava, navadno v obliki posodice, v katero se da sredstvo za odišavljenje prostora
Izbrano eterično olje kanite v dišavnik. Osvežujoč vonj bo še dolgo ostal v prostoru in vam pomagal vzdrževati dobro razpoloženje.
Prižgemo čajno svečko in jo postavimo v dišavnik. Ko se voda segreva, se po prostoru širi prijeten vonj izbranega eteričnega olja.
EDNINA |
imenovalnik | dišavnik |
rodilnik | dišavnika |
dajalnik | dišavniku |
tožilnik | dišavnik |
mestnik | pri dišavniku |
orodnik | z dišavnikom |
DVOJINA |
imenovalnik | dišavnika |
rodilnik | dišavnikov |
dajalnik | dišavnikoma |
tožilnik | dišavnika |
mestnik | pri dišavnikih |
orodnik | z dišavnikoma |
MNOŽINA |
imenovalnik | dišavniki |
rodilnik | dišavnikov |
dajalnik | dišavnikom |
tožilnik | dišavnike |
mestnik | pri dišavnikih |
orodnik | z dišavniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
imenovalnik | dišavnik | dišavnika | dišavniki |
rodilnik | dišavnika | dišavnikov | dišavnikov |
dajalnik | dišavniku | dišavnikoma | dišavnikom |
tožilnik | dišavnik | dišavnika | dišavnike |
mestnik | pri dišavniku | pri dišavnikih | pri dišavnikih |
orodnik | z dišavnikom | z dišavnikoma | z dišavniki |
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.