Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

beat -a [bít] m (ȋ)
1. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; sodobni elektronski, plesni beat; beat in rock
// skladba v takem stilu: močni, udarni beati
2. zlasti v 60. letih 20. stoletja način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat; v prid. rabi: beat ansambel, orkester; beat ritmi; beat generacija; beat glasba
Slovar slovenskega knjižnega jezika²