blêkniti -em tudi blékniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš.
1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal
2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj