Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

cép1 -a m, mn. tudi cepôvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑)
1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / ves dan je vihtel cep cepec
2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov
// cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih
3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi
4. ed., star. precep: ujeti gada v cep
● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno
Slovar slovenskega knjižnega jezika²