Samostojni izpis sestavka
1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih: nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali; zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo
// nav. mn. gleženj: do členkov gaziti blato
2. del, ki se veže z drugimi v celoto: speti členke verige; pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov
3. jezikosl. pomensko nesamostojna nepregibna beseda, ki poudarja in delno spreminja stavek, besedo v okolici: velelni členek; členki, medmeti in prislovi
♦ bot. del stebla med dvema kolencema