1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan; pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast
2. zastar. duhoven2, duševen: bil nam je duhovski voditelj; nasprotja med duhovskim in materialnim delom človeka
- duhôvsko prisl.:
duhovsko se oblačiti; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj duhovskega