Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

intonácija -e ž (á)
1. glasb. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija
2. jezikosl. potek osnovnega tona v posameznih segmentih povedi: intonacija povedi
// nekdaj tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih
3. knjiž. poudarek, naglas1: njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika²