Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

izziválec -lca [izzivau̯ca tudi izzivalca] m (ȃ)
1. kdor izziva: policija je aretirala izzivalce; spoprijeti, stepsti se z izzivalci
● ekspr. izzivalec smrti, usode kdor se zaradi velikega poguma, predrznosti izpostavlja veliki nevarnosti
2. publ. kdor ima v boju, tekmi s prvakom navadno največ možnosti za pridobitev naslova prvaka: prvi izzivalec evropskega, svetovnega prvaka / v lahki kategoriji se izzivalcu ni posrečilo zmagati
// kdor ima v boju za položaj navadno največ možnosti za zmago, izvolitev: izzivalec dosedanjega predsednika; izzivalec za šefa stranke
3. šah. kdor si pridobi pravico tekmovati s svetovnim prvakom za naslov prvaka: v dvoboju za naslov šahovskega svetovnega prvaka vodi izzivalec; obdržal je točko prednosti pred izzivalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika²