Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

klicár -ja m (á)
1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik2: bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva
● knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec
2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: klicar z bobnom; klicarji in trobentači
Slovar slovenskega knjižnega jezika²