1. pog. ukazovati, odločati: za delo mu ni mar, samo komandiral bi / pri njih komandira žena
● pog. druge bi komandiral, sam pa ni nič boljši jim dajal nauke, se vmešaval v njihovo ravnanje, vedenje
// nedov. in dov., zastar. poveljevati: desetar je komandiral glasno in razločno / komandirati vojakom
2. nižje pog. skrbeti za koga, negovati: bolnike komandira sama / otroke lepo komandira vzgaja, uči
- komandírati se nižje pog.
živeti, imeti se: kako se kaj komandiraš / mlada dva se slabo komandirata
- komandíran -a -o:
zastar. tja so bili komandirani po ukazu glavnega poveljnika poslani