Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

krájnik -a m (ȃ)
1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo: pribiti krajnik; zavarovati stene s krajniki; hrastovi krajniki; plot iz krajnikov; žamanje in krajniki
2. navadno s prilastkom konec1: povezal je krajnika palice / samo krajnik sonca je gledal izpod oblakov
// nav. mn., knjiž., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajniki plašča
3. knjiž. kdor je krajni, zadnji v vrsti: krajnika sta stopila naprej
// končnica: pri vstajanju se je moral z roko opreti na krajnik
4. nav. mn. spodnji, navzven upognjeni del klobuka; krajevec, krajec: široki krajniki
♦ zool. zadnji (zob) sekalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika²