Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

ločeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim: stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo / ločevati odpadke ločeno zbirati in odlagati komunalne odpadke, zlasti papir, steklo in plastično, kovinsko embalažo
2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: ločevati dobro od slabega; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev
3. biti, nahajati se vmes: posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete; visok zid ločuje vrt od ceste; pren. globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele
    ločeváti se 
    1. knjiž. biti različen, drugačen: takrat se je kmet zelo ločeval od meščana; ta prizadevanja se ločujejo od prejšnjih
    2. biti v (sodnem) postopku za prenehanje zakonske zveze, pravn. razvezovati se: slišal sem, da se ločujeta
    // večkrat se ločiti, se razvezati: filmski igralci se radi poročajo in ločujejo
    ● 
    star. slika kaže, kako se sin ločuje od matere poslavlja; star. ločevati se s tega sveta umirati
    ločujóč -a -e:
    govoril je jasno, ločujoč bistveno od nebistvenega; ločujoči znaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika²