merílec -lca [meriu̯ca in merilca] m (ȋ)
1. kdor meri: merilec je spustil utež v vodo; merilec dolžine se je zmotil / uradni merilec žita / bil je merilec pri topu
2. priprava za merjenje: znanost potrebuje vse bolj natančne merilce časa
♦ teh. merilec hitrosti brzinomer; voj. merilec naprava za merjenje na zadnjem delu cevi strelnega orožja; merek