móžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄)
ki glede na objektivne okoliščine lahko je, obstaja; mogoč: poiskati možno rešitev / na to vprašanje je možen samo en odgovor / proizvodnja v največjem možnem obsegu
// navadno v povedni rabi ki se lahko uresniči, nastopi: nastop službe je možen takoj
● pri slikanju je uporabil vse možne barve vse mogoče; sam.: pogovarjali smo se o možnem in resničnem; prim. možno