nasičeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, jedi: odtrguje si od ust, da lahko nasičuje druge; nasičevati se s kruhom; pren. njegova domišljija se nasičuje z branjem
2. delati kaj (zelo) polno česa: prijetne vonjave so nasičevale ozračje; zrak se je nasičeval z gostim dimom