Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

norčàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ki (rad) uganja norčije: norčav človek; bila je norčava kakor mlada psička
// knjiž. ki vsebuje, izraža neresnost, šaljivost: to je rekla z norčavim glasom / norčave domislice
2. zastar. neumen, nespameten: zadosti sem že videl na tem norčavem svetu
    norčávo prisl.:
    vedel se je prav norčavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika²