Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Samostojni izpis sestavka

ójnica -e ž (ọ̄)
1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice
// ekspr., navadno s prilastkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice
● ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno
2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika²